Avstrijski medij sn.at poroča o vprašanju, ali lahko delodajalec enostavno odredi kolektivni dopust brez soglasja zaposlenih, medtem ko se nemški aachener-zeitung.de in ksta.de osredotočata na prevare z delovnim časom. Nemški članki podrobno opisujejo, kdaj se začne goljufija, katere so sive cone in kakšne so posledice tudi majhnih goljufij, ter kako se lahko zaposleni branijo pred neutemeljenimi obtožbami delodajalcev o goljufiji pri delovnem času. Svetovalka za pravne zadeve svetuje, kako se zaposleni lahko zaščitijo.

Zoper podjetje Hormel je bila v okrožnem sodišču Mower vložena tožba, v kateri delavci trdijo, da podjetje 14 mesecev ni upoštevalo zakona o plačanem bolniškem in varnostnem dopustu iz leta 2024. Delavci zahtevajo odškodnino zaradi domnevnih kršitev minnesotskega zakona o bolniškem dopustu.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija (NRW) so sprejeli zakon o tarifni zvestobi, ki naj bi se zoperstavil upadanju tarifne vezanosti. Trenutno je namreč le približno polovica zaposlenih v NRW plačana po kolektivni pogodbi, trend pa kaže na nadaljnje zmanjšanje. Zakon, podoben tistemu na zvezni ravni, si prizadeva izboljšati plačne pogoje in zagotoviti pravičnejše plačilo za delavce.

Sindicat kovinske in sorodnih industrij (SIMA) je vložil dve kazenski ovadbi pri državnem tožilstvu proti upravama podjetij SPdH/Menzies in TAP. Ovadbi se nanašata na obtožbe o kršitvah zakona o stavki in delovne zakonodaje, pri čemer je sindikat Menziesu očital "popolno nespoštovanje zakona in najosnovnejših pravic delavcev", TAP pa so obtožili sodelovanja pri teh praksah. Glavna podlaga za ovadbo je neposredna zamenjava stavkajočih delavcev.

Raidersi naj bi odpustili igralca Christiana Wilkinsa, ker je domnevno poljubil soigralca na glavo. Kljub temu, da je bila gesta opisana kot 'igriva', je bila pritožba kmalu podana na oddelek za človeške vire Raidersov. Viri navajajo, da je soigralec Raidersov vložil pritožbo po neželenem poljubu med sestankom, kar je sprožilo preiskavo. Ta incident je zdaj ključni del ekipe, ki želi razveljaviti njegovo zagotovljeno pogodbo v višini 35,2 milijona dolarjev.

Podjetji Hershey Co. in Hormel Foods sta tarča tožb zaradi domnevnih kršitev delovnopravne zakonodaje in kraje plač. Proti Hershey Co. je bila vložena druga skupinska tožba v zadnjih nekaj mesecih, ki obtožuje podjetje kraje plač in kršenja zakonov o delu. Podobno so delavci podjetja Hormel Foods v Minnesoti, člani sindikata United Food and Commercial Workers Local 663, napovedali, da bodo tožili podjetje zaradi domnevnih kršitev državnega zakona o plačanem dopustu. Obe tožbi sta vloženi v Združenih državah Amerike.

V Italiji so zvišali najvišji znesek odškodnine za nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Ta sprememba prinaša višje kompenzacije za delavce, ki so bili odpuščeni v nasprotju z zakonom, kar krepi njihovo zaščito in odvrača delodajalce od nezakonitih praks. Natančni razlogi za povišanje niso specificirani, vendar je to pomemben korak k izboljšanju delovnopravne zakonodaje v državi.

Platforma X, prej znana kot Twitter, se je na Irskem pritožila na rekordno visoko odškodnino v višini 550.131 evrov, ki jo je prejel nekdanji izvršni direktor zaradi nepoštene odpovedi. X trdi, da je bivši zaposleni 'pomešal' svoje zaslužke in finančno izgubo, s čimer se ne strinja z odločitvijo o višini odškodnine.

Portugalska vlada je potrdila, da nova ureditev glede odsotnosti z dela za spremljevalce žensk, ki so imele prekinitev nosečnosti, ne predvideva več plačane odsotnosti. To pomeni, da bodo te odsotnosti, čeprav upravičene, brez nadomestila. Obenem se vlada pripravlja tudi na razveljavitev določbe o žalovanju za gestacijsko izgubo, ki je materi omogočala tri dni plačane odsotnosti z dela.

Italijanska desnica je podprla podaljšanje roka za obvezno zaposlitev začasnih delavcev prek agencij s treh na štiri leta, medtem ko so stranke M5s, Pd in Avs odločno protestirale, češ da to spodbuja negotovost zaposlitve. Predlog je bil predstavljen kot amandma k odloku o gospodarstvu v senatu.

Ministrstvo za javno varnost je predlagalo odpravo določbe, ki je omejevala delovni čas poklicnih voznikov na največ 48 ur tedensko. Namesto tega se bo delovni čas uravnaval v skladu z delovno zakonodajo. Poleg tega je bil predlagan tudi dodatek k zakonu, ki bi omogočil odvzem vozniškega dovoljenja v določenih primerih.

Ministrica za delo Astrid Panosyan-Bouvet je ponovno poudarila, da je monetizacija petega tedna plačanega dopusta, omenjena kot del predlogov za proračun 2026, mišljena kot "nova pravica" za zaposlene, ki bi jim omogočala izbiro med počitkom in dodatnim zaslužkom. Ta ideja je močno razjezila socialne partnerje in levico, saj jo kritizirajo kot poskus vladnega načrta "delati več", ki bi lahko ogrozil pravice delavcev. Sindikati razmišljajo o jesenskih protestih proti tem in drugim socialnim ukrepom, vključno z reformo nadomestil za brezposelnost. Županja Nantesa, Johanna Rolland (PS), je izrecno zavrnila to idejo, s čimer se je razvila širša razprava o vladnih ciljih za proračun 2026 in vplivu na socialno politiko. Pojavila so se tudi vprašanja o pomenu in morebitnih posledicah projekta monetizacije dopusta.

Španska vlada je zaradi pritiska generacije 'boomers' in finančnih težav sistema socialne varnosti primorana iskati inovativne rešitve za odložitev izplačevanja pokojnin. Letni izdatki za pokojnine, ki znašajo več kot 200 milijard, naj bi se še povečali z vstopom te generacije v pokojninski sistem. Ena od predlaganih rešitev je 'povratna upokojitev', nov tip upokojitve, ki bi lahko podaljšal delovno dobo upokojencev in s tem prispeval k izboljšanju stabilnosti pokojninskega sistema.

Komisija za določitev minimalne plače se je ponovno sestala, da bi nadaljevala pogovore o višini minimalne plače. Oči so uprte v mizo, kjer se bodo sprejemale odločitve o prihodnosti minimalnih dohodkov. Srečanje je potekalo v jutranjih urah.

Kljub veljavni zakonodaji se delavci, zaposleni za krajši delovni čas, še vedno redno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu. Članek poudarja, da imajo prizadeti zaposleni na voljo različne možnosti in kontaktne točke za pomoč v primerih neupravičenega obravnavanja.

Čeprav zaposleni s krajšim delovnim časom prejemajo sorazmerno nižje plačilo, to ne pomeni samodejno manjših pravic v primerjavi z zaposlenimi s polnim delovnim časom. Članek poudarja pet ključnih dejstev, na katera morajo biti zaposleni s krajšim delovnim časom pozorni, saj so njihove pravice in dolžnosti urejene z nemško zakonodajo, s posebnim poudarkom na sorazmernosti prejemkov in enakovrednosti obravnave glede na polni delovni čas.

Sindikat UGT je opozoril ustanovitelja organizacije Mensajeros de la Paz, očeta Ángela, na hude delovne probleme, ki jih imajo zaposleni v domovih za ostarele v Castilla-La Manchi. Medtem je odvetnik za delovno pravo opozoril na pogosto napako, ki jo delavci delajo pri prostovoljnih odpovedih delovnega razmerja, saj gre za odločitev, ki je nepreklicna in ima lahko resne posledice. Opozoril je, da jo mnogi zamenjujejo z neke vrste "prostovoljnim dopustom".

Novo turško zakonodajo, ki spreminja določila o prostih dneh, spremlja množična kritika. Nasprotniki zakona izražajo bojazen, da bodo nova pravila pripeljala do izkoriščanja delavcev, še posebej v turističnem sektorju. Kritiki v tem vidijo odprto pot za zlorabe in kršitve delavskih pravic.

Predlog francoske ministrice za delo o možnosti monetizacije petega tedna plačanega dopusta je sprožil ostro polemiko. Čeprav vlada zagotavlja, da ne gre za ukinitev ali obveznost, so se opozicijske stranke in sindikati odločno odzvali, saj menijo, da je bila presežena rdeča črta. Kritiki trdijo, da predlog spominja na obdobje pred letom 1982, ko so francoski delavci dobili pet tednov dopusta, in da bi lahko ogrozil socialne pridobitve. Debata se osredotoča na ravnovesje med prožnostjo dela in ohranjanjem pravic delavcev.

Francoska vlada je prek ministrice za delo Astrid Panosyan-Bouvet predlagala uvedbo možnosti unovčenja petega tedna plačanega dopusta, kar bi delavcem omogočilo, da ta teden zamenjajo za dodatno plačo. Ta predlog, ki naj bi spodbudil Francoze k večjemu delu, sledi zgledu že obstoječega sistema unovčenja RTT (skrajšanje delovnega časa) in danskemu modelu. Napoved je takoj naletela na močno nasprotovanje sindikatov, ki so že pred tem protestirali proti morebitni ukinitvi dveh prazničnih dni. Predlog je del širših prizadevanj vlade za povečanje delovne aktivnosti.